Ustavno sodišče RS je na podlagi sklepa opr. št. Up-915/15 z dne 7. 12. 2015 sprejelo v obravnavo ustavno pritožbo, vloženo s strani odvetniške družbe in odvetnikov, pri katerih so bile opravljene hišne preiskave. Odvetniki so vložili pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti 214. do 224. člena Zakona o kazenskem postopku in 8. člena Zakona o odvetništvu, to je za oceno ustavnosti zakonske ureditve hišne preiskave, zasega predmetov ter zasega in preiskave elektronskih naprav, kadar se navedena preiskovalna dejanja opravijo pri odvetniku. Ustavno sodišče je do končne odločitve prepovedalo tudi opravljanje kakršnihkoli nadaljnjih preiskovalnih dejanj v njihovi zadevi. Nadalje je odredilo, da listin, predmetov in elektronskih naprav oziroma njihovih kopij, ki so bile ob izvrševanju sodnih odločb  zasežene, ni dovoljeno pregledovati in da morajo uslužbenci policije v roku 24 ur po prejemu tega sklepa ob navzočnosti predstavnika Odvetniške zbornice Slovenije in predstavnika odvetniške družbe ali odvetnika, kateremu so bile zasežene, zapečatiti. Če so bile ob morebitnem nadaljnjem pregledu nosilcev elektronskih podatkov narejene kopije vseh ali dela podatkov, je treba te nemudoma uničiti.

»Delodajalec ne more naknadno v sodnem postopku uveljavljati ničnosti ali izpodbojnosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki jo je sam podal in ki že učinkuje. Na ta način bi posegel v že izdano odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki je delavec niti ni izpodbijal. Tudi določbe ZDR delodajalcu ne podeljujejo aktivne legitimacije za izpodbijanje odpovedi, ki jo je sam podal. Določba 12. člena ZDR pri določanju posledic ničnosti in izpodbojnosti res napotuje na smiselno uporabo splošnih pravil civilnega prava, torej določb OZ, vendar le glede presoje pogodbe o zaposlitvi, ne pa tudi odpovedi, podane s strani delodajalca. Sodno varstvo po tretjem odstavku 204. člena ZDR je predvideno izključno v korist delavca, v primeru delodajalčeve redne ali izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Delo dajalec pa lastne odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavcu pred sodiščem ne more izpodbijati.«

»Odpoved pogodbe o zaposlitvi se delavcu praviloma vroča osebno v prostorih delodajalca. Vročanje po pošti je določeno kot izjema takrat, ko osebna vročitev ni mogoča. V primeru, ko delodajalec napoti delavca na začasno čakanje na delo doma, se odpoved vroča na naslov, na katerem se delavec v tem času nahaja.«

»Sklep o zavarovanju s predhodno odredbo ne ustanavlja ločitvene pravice v korist upnika, če je pred opravičitvijo predhodne odredbe nad dolžnikom začet stečajni postopek.«

Na spletni strani policije, na naslovu http://www.policija.si/apps/obvescanje_oskodovancev/form.php, je sedaj žrtvam oziroma oškodovancem kaznivih dejanj omogočeno, da pridobijo informacije o poteku, fazi in zaključku predkazenskega postopka za kaznivo dejanje, v katerem so bili oškodovani.